Pametna hiša


Internet stvari

Internet stvari ali angleško ''Internet of thing''s je povezava vsaj dveh naprav z vgrajenimi senzorji, ki imata sposobnost zbiranja in pošiljanja podatkov preko omrežja (internet ali kakšen drug protokol). Ta tehnologija napravam omogoča interakcijo z zunanjim svetom, povezuje naprave z internetom in jim omogoča medsebojno komunikacijo. Internet stvari je zelo široko omrežje povezanih naprav, ki zbirajo podatke o načinu njihove uporabe in okolja v katerem delujejo. Tehnologija stremi k temu, da bo lahko vsaka pametna naprava delovala na izkušnjah drugih podobnih naprav in z ostalimi napravami delila svoje

Internet stvari pa je postal stalnica vsakodnevnega življenja saj ima vedno več ljudi stalen dostop do medmrežja preko osebnih računanikov, pametnih telefonov, pametnih ur in tablic. Internet stvari pa vstopa tudi v naša stanovanja, pisarne, hiše in javne ustanove preko naprav, ki se povezujejo z internetom in nam lajšajo vsakodnevno bivanje, povečujejo udobje in zagotavljajo bolj učinkovito porabo energije. Integracijo naprav, ki avtomatično upravljajo z našimi objekti lahko sklenemo z nazivom ''pametna hiša''.

Prednosti pametne hiše


Zakaj pa bi se odločili, da naša hiša postane pametna? Prednosti so zelo raznolike, pametna hiša svojemu uporabniku omogoči višjo raven udobja tako, da zagotavlja avtomatično uravnavanje temperature, vlažnosti in svetlosti v prostorih. Lahko upravlja z napravami namenjenimi zabavi in nastavi ambientalno glasbo za vsak prostor posebej, sistem, ki upravlja naprave lahko tudi ob prejetem klicu ali ob zvonenju hišnega zvonca samodejno zmanjša glasnost. Lahko pa ob začetku filma avtomatično zatemni luči v sobi. Pomemben del odločitve za pametno hišo je tako tudi varčevanje z energijo saj lahko sistem uravnava gretje in hlajenje hiše, lahko glede na vreme upravlja s senčili in avtomatično zapira in odpira okna in s tem zagotavlja idealno klimo v prostorih z bistveno manjšo porabo energije. Lahko avtomatsko zaliva vaš vrt, s povezavo z internetom pa zagotovi, da bodo škropilniki zalili toliko, kot trata potrebuje, v deževnih dnevih pa se ne bodo aktivirali. Pametna hiša lahko avtomatično upravlja tudi z dostopom in varovanjem hiše.

Varnost

S pametnimi napravami v hiši lahko poskrbimo tudi za varovanje hiše in upravljamo z alarmnimi napravami, varnostnimi kamerami in tudi elektronskimi ključavnicami vhodnih vrat, oken in garažnih vrat. Vse naprave lahko tudi upravljamo na daljavo, kar omogoča enostavnejšo uporabo. Vendar pa povezljivost ključavnic z internetom vseeno prinaša s seboj določeno tveganje ob neprevidni uporabi. Prepričani moramo biti, da povezane naprave dosegajo standarde zaupnosti podatkov saj bi lahko nepooblaščene osebe lahko vdrle v sistem in bi jim podatki o tem, kdaj oseba prihaja domov, kdaj je hiša nastavljena na ''počitniški'' način, koristili za slabe namene. V vsak sistem je mogoče vdreti, odvisno pa je od napora osebe, ki želi sistem zlorabiti. Misel, da lahko na daljavo odklene ključavnico vhodnih vrat pa je izjemno nelagodna.

Slabosti

Povezljivost hiše in avtomatično upravljanje z napravami pa ima lahko tudi določene slabosti poleg že opisanih varnostnih. Investicija potrebna za integriranje naprav ni majhna, najbolj osnovni sistemi nas bodo stali okoli 3000 €, naprednejši sistemi pa še bistveno več. Več elektronskih naprav, kot imamo, bolj smo odvisni od izpada elektrike ali izgube internetne povezave. Avtomatično zapiranje žaluzij nam lahko naprimer zelo preprosto onemogoči dostop ob kratkem izhodu na vrt. Celoten sistem je odvisen od razmeroma zmogljive centralne kontrolne enote, ki lahko hudo vpliva na funkcionalnost če se pokvari. Vzdrževanje naprav je zahtevnejše, dostopnost vzdrževalcev v primeru urgentnega primera pa bistveno slabša, kot pri klasični hiši.

Kako do pametne hiše?

Hiša je ''pametna'' takrat, ko so pametne naprave, aparati in celo stavbno pohištvo, do kakšne mere želimo avtomatizirati delovanje hiše pa je stvar vsakega posameznika. Pogosto se uporabniki odločijo, da za integracijo naprav poskrbi podjetje, ki poskrbi tako za morebitna gradbena dela, električno napeljavo, sisteme dostopa, zabavno elektroniko in glede na želje uporabnika tudi za specifično funkcionalnost. Ponudnikov je kar nekaj, v Sloveniji na primer podjetja Projekt-GT, go4panda, Elektro Pirnat, itd.

Prihodnost

V prihodnosti se bo funkcionalnost in razširjenost pametnih hiš zagotovo povečevala saj se povečuje povezljivost in dostopnost širokopasovnih storitev, kot tudi tehnologija interneta stvari. Uporabniki si najbolj želijo pravih kuhinjskih robotov, ki bodo sami poskrbeli za pripravo jedi. V prihodnosti se bo poleg avtomatskega zalivanja trate razširila tudi uporaba robotov za ureditev okolice. Omejitve, kako bi lahko povezljive naprave olajšale vsakodnevna opravila in uporabo objektov skorajda ni, celo omare bi lahko bile avtomatizirane in glede na okus uporabnika, vreme in planirane dogodke samodejno izbrale opravo.

Comments

  1. This comment has been removed by the author.

    ReplyDelete
  2. Pozdravljeni člani tima 5,

    menim, da ste v nalogi nazorno prikazali internet stvari in uporabo v lastnih hišah, s katerimi imajo uporabniki vsakodnevno interakcijo. Osredotočili ste se na zanimivo področje, razsežnosti interneta stvari vsekakor olajšajo opravke, zagotavljajo večjo stopnjo udobja in varnosti ter povečujejo varčevanje z energijo. Enostavno in razumljivo ste povzeli razlago interneta stvari, kako deluje in na katerih področjih se uporablja. Iz osnove predstavitve ste prešli na pametne hiše ter predstavitev prednosti in slabosti pri uporabi. Všeč mi je prikaz konkretnih primerov pametnih hiš in sistemov v njih. Strinjam se, da je posebno zanimiv projekt pametna cerkev, saj večina, kot ste omenili, tega ne pričakuje. Nalogo popestri tudi seznanitev s prihajajočimi trendi pametnih hiš in vključitev kratkega filma podjetja Ericsson, ki prikazuje primer pametnega doma.

    Naloga je vsebinsko povezana, tudi blog je berljiv, zajema bistvene podatke in je oblikovno ustrezen, nekoliko me je zmotila neurejenost naloge; neenakomerni razmiki med vrsticami in pred glavnimi naslovi ter ponekod manjkajoče navajanje virov, sicer pa zajema vse pričakovane vsebine glede na podano temo. Sama bi se morda še natančneje posvetila problematiki, ki jo prinaša internet stvari v pametnih domovih, med naštevanjem slabosti ste sicer podali kratek pregled, vendar gre za aktualno temo, ki definitivno odpira vrata novim priložnostim, hkrati pa tudi mnogim izzivom, kot na primer varnost in izmenjava podatkov ter problemi zasebnosti. Potrebno se bo soočati tudi z ogromno količino podatkov, ki jih za ta namen ustvarjajo povezljive naprave.

    Res je, da je tehnologija pametne hiše zasnovana tako, da omogoči izboljšano uporabnost in boljši nadzor nad hišo, hkrati pa zbira in analizira veliko uporabniških podatkov. Varovanje digitalnih sledi glede obnašanja in navad potrošnikov je pomemben segment, zaradi vrednosti le-teh za koncerne. Ni nerazumno pričakovati, da bodo podjetja podatke izboljšala z informacijami, pridobljenimi iz pametnega doma. Zakonodaja o zasebnosti podatkov sporoča, da mora biti zbiranje osebnih podatkov omejeno in ne sme biti posredovano nikomur brez aktivnega soglasja uporabnika. Zastavlja se mi vprašanje ali se ti zakoni takrat upoštevajo ali pa morda celo obstajajo izvzetja, ki jih sploh ne poznamo? Ključnega pomena za uporabnike je preglednost uporabniških licenc in pravilnika o zasebnosti, vendar pa se podjetja zavedajo, da si mnogi od nas ne vzamejo časa za branje, zlasti drobnega tiska. Drugi trik, ki ga uporablja vse več podjetij, je zavrnitev dostopa do storitve, če se ne prijavimo za vse pogoje uporabe podatkov.

    S povečano povezljivostjo torej prihaja do eksponentnega povečanja ogrožanja zasebnosti. Tudi nedavna študija, ki jo je opravil Marketplace, prikazuje kako lahko udobje pametnega doma prinaša strošek zasebnosti. Uporabili so ekipo 3 hekerjev, ki so v zgolj 2 urah pridobili dostop do gesel, potrebnih za dostop do sistema in odklenili vhodna vrata. Zahvaljujoč varnostnim kameram za pametne hiše so lahko videli tudi kaj se dogaja v domu.

    Zaradi vse večjega števila kibernetskih napadov je potrebno večjo pozornost nameniti previdni uporabi različnih gesel ali pa dvofaktorskem preverjanju pristnosti. Večina sistemov pametnega doma ima sicer vgrajeno lastno avtentifikacijo z 2 faktorjema, vendar to ni privzeta možnost, saj želijo proizvajalci zagotoviti priročno in enostavno namestitev naprave, kar se pogosto dogaja na račun zasebnosti uporabnikov. Omenjeno funkcijo je namreč potrebno proaktivno izbrati in jo aktivirati, da bo delovala. Znanje o pravilni nastavitvi te dodatne varnosti in varovanju naprav pametnega doma je torej izrednega pomena (Copper horse, 2019). Nov val pozornosti do skrbi za zasebnost pametnega doma je nedavno sprožil Google, saj se je izkazalo, da ima pametni varnostni sistem Nest Secure vgrajen mikrofon, ki ga je Google pozabil omeniti (Engadget, 2019).

    ReplyDelete
  3. Zaradi omejitve znakov, podajam nadaljevanje komentarja.

    Pametni domovi postajajo del resničnosti in zato si je vredno vzeti trenutek za bolj podrobno preučitev zgoraj navedenih pomislekov. Pot do zasebnosti in ozaveščenosti uporabnikov je dolga ter zapletena kot samo sprejemanje interneta stvari.

    Zapisali ste, da tudi v Sloveniji vsako leto narašča število pametnih hiš, strinjam se, da je digitalizacije vedno več, a je parcialna, razširjenost popolno avtomatiziranih hiš pa majhna. V kolikor ne bi bili omejeni s predvidenim obsegom naloge, ne dvomim, da bi se posvetili tudi cenam vsaj tistih modulov, ki so ključni za vzpostavitev pametne hiše. O teh je sicer težko govoriti, saj so odvisne od ponudnika in od tega kako se povežemo, vendar na trgu že obstajajo dostopne rešitve za »pametno nadgraditev« funkcij, ki jih opravljajo tehnične naprave v domu. Tako bo npr. viden trend znižanja cen pametnih televizorjev postopno zajel tudi druge segmente pametnega doma. Znižanje cen bo še povečalo prodajo naprav, kar bo omogočilo »eksplozijo« celotnega obsega dejavnosti. Menim, da je ena od prednosti brezžičnega sistema lahko tudi cena, ne zgolj iz vidika, ker je bistveno cenejša od žičnega sistema, temveč ker uporabniku, zaradi modularnosti, omogoča, da sistem vzpostavlja oz. nadgrajuje postopoma, glede na finančne zmožnosti.

    VIRI:
    - Copper horse (2019) 'Smart Homes: Dream come true or privacy nightmare?' Elektronski vir, https://www.copperhorse.co.uk/smart-homes-dream-come-true-or-privacy-nightmare/ (dostop 29. aprila 2019).
    - Engadget (2019) 'Google put a microphone in Nest Secure and forgot to tell anyone' Elektronski vir, https://www.engadget.com/2019/02/20/google-nest-secure-mic-forgot/ (dostop 29. aprila 2019).
    - Mcdougall insurance & financial (2019) 'Smart Homes May Not Be As Smart As You Think' Elektronski vir, https://www.mcdougallinsurance.com/2018/09/28/smart-homes-privacy-concerns (dostop 29. aprila 2019).

    Poleg komentarja vaše naloge sem podala še nekaj konkretnih predlogov, ne toliko v smislu nadgraditve vaše naloge, saj ta popolnoma ustreza predvidenemu obsegu, ampak bolj za razmislek o širokih možnostih odprtja dodatne raziskave in razprave.
    .
    Z lepimi pozdravi,

    Špela Lorger

    ReplyDelete
  4. Pozdravljeni Tim 5,

    Všeč mi je, da je Vaša naloga opisa interneta stvari primernega obsega in dobro strukturirana. Tudi blog oz. povzetek na praktičnem primeru pametne hiše je ustrezno izdelan. Deloma smo se člani našega tima s tem konceptom srečali tudi pri izdelavi naše naloge (Industrije 4.0). Lepo je, da ste prednosti in slabosti koncepta izčrpno opisali na praktičnem primeru, ki je predstavljiv širšemu bralstvu in se lahko tako vsak izmed nas objektivno odloči, ali bo šel v tako nadgraditev svoje nepremičnine v prihodnosti tehtajoč pluse in minuse. Še posebej mi je bila všeč predstavitev pametne cerkve, ki jo je verjetno res težko obvladovati, če je v njej le en oskrbnik. Zdi pa se mi, da so prednosti v nalogi bolj izčrpno opisane kot slabosti in rešitve zanje (kaj se zgodi, če npr. nimamo ključev ali ob daljšem izpadu elektrike, ipd.), zanimivo pa bi bilo videti tudi cenovno analizo teh sistemov.

    Po eni strani je ocena naloge vezano na skladnost z naslovom dvorezen meč. Naloga mi je v smislu predstavitve te teme na osnovi praktičnega primera pametne hiše všeč, po drugi pa bi mi bilo zanimivo to tematiko interneta stvari spoznati širše, npr. preko povezljivosti stvari v prometu, bivalnih naseljih, medicini, kmetijstvu, šolstvu, proizvodnji, itd. skupaj s praktičnimi primeri izvedb na vsakem izmed predlaganih področij. Tako bi bralec morda dobil kakšno idejo, kako ta koncept uporabiti pri svojem delu ali v prostem času.

    M a r k o K l enov še k

    ReplyDelete
  5. Pozdravljeni člani tima 5,

    celotna tema, ki ste si jo izbrali je res zelo obširna, ožje področje vaše izbire pa izredno zanimivo. Menim, da ste celotno temo na kratko opisali dovolj podrobno, da si bralci lažje predstavljamo, kaj sploh vse spada v to področje. Ne glede na to, da dejansko uporabljam kopico stvari, ki spadajo v to področje, pa sem sam izraz »Internet of Things« dejansko slišala in spoznala šele pred kratkim.

    Lepo ste predstavili tako prednosti kot slabosti pametne hiše in moram reči, da bi marsikatero stvar zelo mamljiva za uporabo, predvsem zaradi varčevanja z energijo (npr. ogrevanje glede na prisotnost) po drugi strani pa se dejansko človek vpraša kako varno je, ko pa so »zlobci« vedno korak pred vsemi in najdejo vse možne varnostne luknje. Bi se res počutili varno, če vemo, da lahko vdrejo v sistem in podatke naše pametne hiše izkoristijo za vlom, ko nas ni doma? Prav tako se sprašujem, kako npr. dela pametna ključavnica če ni elektrike. Če le pomislim, kako je bilo pri nas pred leti, ko smo bili zaradi žledoloma cel teden brez elektrike in nam je preglavice delala že ena sama električna roleta na panoramskih vratih, ker se je ni dalo odpreti in je bilo posledično zelo malo svetlobe v dnevnem prostoru.
    Menim, da kljub temu, da nas večina nima pametnih hiš, pa kljub temu uporabljamo katero od naprav, ki tja spadala – npr. upravljanje televizije preko telefona, robotski sesalniki, ipd.

    Filmček podjetja Ericsson na zelo zanimiv in zabaven način prikaže delovanje pametne hiše, vendar se mi zdi da nas vsa tehnologija oddaljuje od dejanskega življenja, saj se je lažje prepustiti zabavni tehnologiji kot pa posvetiti realnim ljudem, kar konec koncev prikaže tudi zaključek filmčka, ko ignorira telefonski klic.

    Tudi v blogu ste odlično povzeli bistvo naloge in ga lepo oblikovali.

    Lep pozdrav
    Sonja Čuden

    ReplyDelete
  6. Moram priznati, da ste si izbrali izredno zanimivo tematiko. Predvsem me je pritegnila pametna hiša. Ko sem pred leti prvič slišala za to, sem mislila, da tega jaz še ne bom doživela. Izjemno hiter razvoj informacijske tehnologije pa je poskrbel, da postajajo pametne hiše naša realnost.
    Lepo ste izpostavili številne prednosti pa tudi slabosti pametnih stvari. Zlasti so mi všeč tiste stvari, ki nam zmanjšujejo stroške življenja (pametno ogrevanje). Kar se pa tiče zaklepanja svojega doma, pa še vedno bolj zaupam dobri stari ključavnici. Z veseljem bi sprejela robota, ki bi mi likal in zlagal perilo, brisal prah in občasno odstopil prostor za štedilniku. V svoj vrt ga pa ne bi spustila. Ta užitek je zame. Prav tako si za druženje želim človeka iz mesa in krvi, lahko je tudi štirinožni prijatelj. Nikakor pa ne robot. Sprla bi se tudi s hladilnikom, ki bi me skušal prepričati, da sem danes že dovolj pojedla ali popila. :-)
    Kot ste tudi sami izpostavili, se poraja vprašanje varnosti. Problemi ob izpadu elektrike, servisov, cena investicije itd…
    Sodobna tehnologija nam res omogoča izjemne stvari in lajša življenje. Namesto nas celo razmišlja. To me skrbi. Včasih sem veliko telefonskih številk znala na pamet, danes pa še za svojo moram pomisliti.
    Mogoče sem staromodna, ampak zase vem, da ne glede na vso komoditeto, ki nam jo pametne in manj pametne stvari nudijo, najbolj uživam ob svoji mali leseni vrtni utici brez elektrike, ob žvrgolenju ptičkov in žuborenju potoka.
    Vaša naloga je pregledna in lepo oblikovana, podprta s slikami. Pogrešam le oštevilčenje strani, kar pa kvaliteto naloge ne zmanjša.
    Lep pozdrav, Daniela Fužir.

    ReplyDelete
  7. Pozdravljeni,
    verjamem, da smo vsi člani tima 7 in 5 hvaležni, da ste izbrali tako zanimivo temo. Verjetno smo vsi v otroštvu gledali filme, takrat futuristične, o pametnih hišah. Ta prihodnost nas je danes dohitela.
    Na začetku ste predstavili pojem internetne stvari in njene začetke. Opisali ste industrijske internet stvari in njene prednosti, protokol in izzive. Osredotočili ste se na internetno stvar pametno hišo. Takoj na začetku ste našteli prednosti in slabosti ( slednjih je kar pol manj kakor prvih). Nato ste predstavili primer pametne hiše. Omenili ste še pametno cerkev.
    Všeč mi je bilo še poglavje »Pogled v prihodnost« in že težko pričakujem robota, ki mi bo pomagal zlagat in likat perilo in ki bo kosilo skuhal sam. Zasledila sem že aparat za zlaganje perila ( naj bi šel v prodajo konec leta) in pa tudi 3D printer hrane. Oba aparata sta še v zametkih in potrebna razvoja seveda. Strinjam se z vami, da bo dvometrski robot dobro pripomogel varnosti doma, če le ne bodo roparji privlekli svojega hišnega robota s sabo »na delo«.
    Sama vidim pametno hišo kot veliko priložnost, da se začnemo bolj naravovarstveno obnašat do našega planeta. Pametna hiša lahko optimizira naše resurse in tako zmanjša na minimalno kar potrebujemo za udobno življenje. Pohvalila bi vas za dobro pripravljeno nalogo in to s samo tremi člani tima. Bravo!
    Srečno!
    Lp,
    Sandra TIM 7

    ReplyDelete
  8. Pozdravljeni,

    tema, ki ste si jo izbrali je zelo zanimiva. Seminarsko nalogo sem z zanimanjem in navdušenjem prebrala, najbolj sem bila navdušena nas poglavjem kaj nas vse čaka v prihodnje na področju interneta stvari (IoT). Zelo nadzorno ste prikazali tematiko in podali primere pametnih ponudnikov za upravljanje pametnih hiš. Ker menim, da je to zelo uporabna zadeva sem si z zanimanjem pogledala vse slabosti, ki se nam lahko prigodijo z uporabo IoT saj menim, da je zasebnost podatkov in problem vhoda v naprave še vedno velik. Z lahkoto se lahko vsa tehnologija, ki nam omogoča večjo varnost in udobje spremeniti v resno grožnjo (vdor v zasebnost).
    Navdušena sem nad vsemi prednostmi, ki jih internet stvari lahko doprinese. Zelo uporabna stvar pri varčevanju z energijo in varnostjo, ki nam jo lahko internet stvari nudi ( video nadzor prostorov, pametni nadzor v primeru poplave, požara,…). Prav tako sem z velikim zanimanjem prebrala novo tehnologijo avtomatizacije in robotsko pomoč v kuhinji.
    Naloga in blog sta lepo oblikovana in zajemala podatke, ki so bistveni za predstavitvijo teme. Pogrešam oštevilčenje strani.
    Strinjam se z vami, da je prihodnost tehnologije interneta stvari svetla in polna inovacij. Še enkrat bi pohvalila seminarsko nalogo. Bravo Tim 5!

    Lep pozdrav,
    Doris Barač Peric

    ReplyDelete
  9. Pozdravljeni TIM 5,

    Naj dodam nekaj besed na temo IoT-a.

    Tema IoT je izredno zanimiva in verjamem, da lahko spodbudi burno razpravo med njenimi zagovorniki ter njenimi nasprotniki. Temo ste dobro predstavili, ravno v pravšnji meri – kratko, jedrnato ter predvsem izredno razumljivo za nas »navadne smrtnike. Po krajšem uvodnem delu ste hitro prešli na stvar. Izognili ste se segmentom, katerih se IoT najbolj dotika – finance, medicina in zdravstvo, proizvodnja – ter izbrali nekaj kar bo razumljivo prav vsem. Nekaj, s čimer se večina posameznikov lahko dobro identificira – pametna hiša. Prednosti IoT-a v našem domovanju so dobro predstavljene, slabosti naštete, prihodnost in nadaljnje smernice razvoja zapisane.

    Zaključek je jasen, a morda nekoliko »pre-optimističen«. Morda bi bili zaključki nekoliko drugačni, če bi dodali še dejavnike tveganja za razvoj le-te industrije v privatnih domovanjih. Zanimivo bi bilo izvesti krajšo anketo o tem, kaj si ljudje mislijo o IoT tehnologiji v domačem okolju.

    Iz lastnih izkušen lahko povem, da je ena velika omejitev finančni zalogaj, ki je potreben za nakup takih naprav. Da ne omenim »glavobolov« popravila takih naprav. V družini imam primer, ko se je kar naenkrat nova, izredno draga (več kot 25.000eur), »pametna« avtomatizirana klima odločila ne-delati. Štiri mesece so hodili pooblaščeni serviserji urejati stvar. Prostor (telovadnica), ki je bil namenjen za komercialne namene, pa je bil ali prehladen, ali prevroč.

    Verjetno bo prihodnost nekoliko manj futuristična, saj ne verjamem da bodo ljudje sploh želeli tako stopnjo avtomatizacije v večini segmentov svojega življenja. Moji mami je nakupovanje v soboto pravo doživetje. Ni ga takega junaka, da jo prepriča v nakup »pametnega« hladilnika, ki bo naročal on-line.

    V zaključku naj dodam, da sam nikjer in nikdar nisem zapazil uporabo videa v seminarski nalogi. V PowerPoint prezentaciji že, v Wordu pa, če me spomin ne vara, še ne. Ta mali detajl me je osebno izredno impresioniral. Skupaj z info-grafiko in ostalimi slikami prijetno poživi pisni izdelek. Končna oblika je zelo dobra – le tako naprej.

    Toliko z moje strani.

    Prijazen pozdrav,
    Ivan Kosednar (TIM 4).

    ReplyDelete

Post a Comment